NEŽA KLANČAR - NAJHITREJŠA SLOVENSKA PLAVALKA

Pred začetkom

Neža Klančar ima že od majhnega rada vodo. Poleti se je pogosto kopala s svojim dedkom. Sprva se je preizkusila tudi v drugih športih. Pri šestih letih je bila njena želja, da bi plavala in to počne še danes.

Začetki

S sedmimi leti je pričela s treningi v selekciji s svojim novim trenerjem. Treningi so ji bili všeč, vsak dan je hotela biti boljša, hitrejša. Vedno je želela biti hitrejša od časov, ki jih je na treningu za cilj postavil trener in še zdaj je tako. Trenerjeva filozofija postopnega napredovanja in pa dolgoročnega programiranja ciljev je obrodila sadove tako, da je lepo napredovala iz kategorije v kategorijo. Ni se obremenjeval kaj se bo zgodilo jutri, drug mesec, konec leta ampak čez štiri, osem oziroma, ko bodo ''olimpijske igre''.

Neža v mlajših kategorijah nikoli ni bila najboljša, je bila pa vedno blizu najboljšim. Začela je z diplomo na DP za mlajše dečke in mlajše deklice (za 1.mesto na 200 hrbtno). Plavala je vse tehnike, želela je plavati krajše razdalje, predvsem zaradi strahu in spoštovanja do daljših razdalj. Vendar pa je zaradi svoje vestnosti in kvalitetne izvedbe  treninga, pričela dobro plavati predvsem v srednjih razdaljah. Najbolje je plavala disciplini 100m in 200m prsno s katero se je tudi uvrstila na prvo veliko tekmovanje.

Rast

V Utrechtu na OFEM leta 2013 je bila najmlajša predstavnica reprezentance. Osvojila je 9.mesto posamično na 200m prsno in v mix štafeti. Leta 2014 je nastopila na mediteranskem pokalu, Comen Cup v Izraelu in postavila rekord prvenstev v disciplini 200m prsno (ki velja še danes) in kadetski državni rekord na 100n prsno. Njej v čast je tudi prvič slišala slovensko himno. Naj kadetinja je postala za leto 2014. Leta 2015 je zastopala barve Slovenije na prvih evropskih igrah v Bakuju in se uvrstila v finale na 200m prsno, kjer si je priplavala tudi normo za svetovno mladinsko prvenstvo v Singapurju. Na 200m prsno je zasedla odlično 11. mesto, kar je bila tudi najboljša slovenska uvrstitev na tem prvenstvu. S tem je dobila tudi naziv naj mladinke za leto 2015. Leto kasneje je na mladinskem EP v Hódmezővásárhely nastopila v treh polfinalih in enem finalu (7.mesto). Prelomno je bilo leto 2017, ko je na mladinskem evropskem prvenstvu v Natanyi (Izrael) v disciplini 50m prosto z absolutnim državnim rekordom osvojila bronasto medaljo. Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Indianapolisu se je v isti disciplini uvrstila v finale, kar je bila tudi najboljša slovenska uvrstitev. Postala naj mladinka za leto 2017.

Vzpon

2018 je bilo leto katerega se najraje spominja. Najprej je v članski konkurenci na sredozemskih igrah v Tarragoni (Španija) osvojila bronasto medaljo, vrhunec pa so bile mladinske olimpijske igre v Buenos Airesu (Argentina) kjer je trikrat nastopila v finalu ter osvojila dve bronasti medalji, absolutni državni rekord na 100m prosto. Rekord je prevzela svoji vzornici Sari Isaković, hkrati pa je bil rezultat tudi izpolnjena normo za svetovno prvenstvo.

Neža: ''Ko sem bila mlajša in po televiziji gledala plavalce na olimpijskih igrah, sem si mislila: »O, uau, kako so dobri!« Zdaj pa sem med njimi tudi jaz in je tako –''uauuu''. Spomnim se, da sem pri trinajstih letih razmišljala, da bi rada šla na olimpijske igre. Na mladinskih olimpijskih igrah sem osvojila dve bronasti medalji in presegla državni rekord Sare Isaković na 100 metrov prosto, kar je bilo zelo blizu olimpijski normi. Takrat sem začutila, da si tega res želim.''

Neža je nadaljevala svojo uspešno pot in se na evropskih in svetovnih prvenstvih uvrščala na rob finala. Prva priložnost za nastop na olimpijskih igrah se je ponudila kmalu, vendar so  se ji olimpijske igre v Tokiu izmuznile za las. Normo je zgrešila za 0,09 sek. To je bilo sprva zelo težko ampak si je kmalu zastavila nov cilj. Najprej je odpravila težave, ki so se ji kopičile v rami z operativnim posegom. Po polletnem okrevanju in postopnem vračanju v vodo, se je vedno bolj bližal trenutek, ko je bilo potrebno izpolniti normo za OI v Parizu. Prvi uspešen nastop so bile sredozemske igre v Oranu (Alžirija) kjer je posamično in s štafeto osvojila kar štiri medalje in se zelo približala rezultatom pred poškodbo. Nadaljevala je tudi z uspešnimi nastopi na svetovnih prvenstvih v velikih in malih bazenih. Nastopi v polfinalih in finalih so postali stalnica. Padali so novi in novi državni rekordi.

Potrditev

Nov vrh je dosegla na evropskem prvenstvu do 23 let v Dublinu (Irska), kjer je osvojila kar tri posamične zlate medalje. Blestela je na 50 prosto posamično, ter tekmi na izločanje in še 50 delfin. Dopolnila je zbirko naj plavalke leta in sicer še v kategoriji U23 in absolutno. Meje in državne rekorde v več disciplinah je izboljševala iz tekmovanja v tekmovanje in prišel je trenutek na katerega je čakala celo kariero. Na kvalifikacijskem tekmovanju v Rotterdamu (Nizozemska) ji je to tudi uspelo. Normo za olimpijske igre v Parizu je nadgradila še s odličnimi nastopi in četrtim mestom na evropskem prvenstvu v Otepeni (Romunija). Hitro izpolnjena norma ji je dala dovolj časa, da se je dobro pripravila na nastop na igrah, tudi na pripravah v Avstraliji. Po vrnitvi se je kljub težavam, ki jih ima še vedno z ramo, ter bolezni, zaradi katere je morala izpustiti evropsko prvenstvo in ji je pobrala nekaj moči, uspela zbrati saj je bila želja, da bi dobro nastopila na olimpijskih igrah močnejša od vseh težav in na olimpijskih igrah v Parizu nastopila v treh disciplinah. V disciplini 50m prosto je stopnjevala rezultate iz štarta v štart, dosegla tri državne rekorde v disciplini in osvojila končno 6.mesto na Olimpijskih igrah v Parizu.

Nadaljevanje, novi cilji in prihodnost

V Ljubljani bo vrata kmalu odprla prenovljena Ilirija. Tako Neža kot tudi vsi plavalci Ljubljane se Nove Ilirije že zelo veselimo, saj bo za plavalce končno vse urejeno tako, kot mora biti. Da bo na bazenu tudi fitnes in se nam ne bo več treba voziti na druge lokacije. Da bodo štartni bloki taki, kot morajo biti, pa proge in zastavice. Da bomo imeli prostore za ogrevanje. Da bomo končno imeli svoj, domači bazen. To je doslej manjkalo Ljubljani, tega si vsi res želimo, dolgo, predolgo smo čakali in komaj čakamo, da skočimo v bazen na Novi Iliriji.

Neža reda deli svoje izkušnje tudi mladim plavalcem. Pove, da če želiš biti na najvišjem nivoju, je veliko stvari, na katere moraš misliti med treningom. Pomemben je vsak zaveslaj, vsak obrat, kako prideš v cilj, kako štartaš … Vedno »NOBEN REZULTAT NE PRIDE KAR TAKO. TREBA JE DELATI.« »MOTIVACIJO VEDNO NAJDEM V KONČNEM CILJU, ZA KATEREGA PA VEM, DA GA ŠE NISEM DOSEGLA.« »PLAVANJE MI JE DALO TOLIKO LEPEGA, DA TEGA NE BI ZAMENJALA ZA NIČ NA SVETU.« moraš biti osredotočen. Seveda so treningi, ko misli odplavajo drugam, ampak vseeno moraš narediti toliko in toliko zaveslajev, biti strikten, saj te bo samo to pripeljalo do boljših rezultatov. V vodi uživa, sploh poleti, ko plavamo na soncu. Kaj češ lepšega?! Športnike običajno sprašujemo, koliko se morajo odrekati za uspeh, zato obrniva vprašanje: kaj dobrega vam je prineslo plavanje? Neži je plavanje dalo toliko lepega, da tega ne bi zamenjala za nič na svetu. Dalo mi je najboljše prijatelje, disciplino, potujem, treniram na drugem koncu sveta. Vsi ti izjemni ljudje, ki sem jih spoznala, to je nekaj najlepšega! Vse izkušnje, ki sem jih nabrala, naša tekmovalnost v bazenu, prijateljstvo, druženje. Enostavno to moraš doživeti. Ja, nimam dovolj časa za prijatelje tukaj in si želim, da bi se lažje uskladili. Ampak vem, zakaj to delam, in vem, da se na koncu trud vedno poplača, tako ali drugače… pravi Neža.

Pred Nežo je novo štiriletno obdobje (Olimpijada). Ker doma in na pripravah trenira predvsem sama in ker želi obdržati stik z najboljšimi ter ob tem napredovati je njena želja, da se za daljše obdobje priključi ekipi v Avstraliji. Tam se dobro počuti, ima vrhunske pogoje, prijatelje ter najboljšo konkurenco na treningu.

Kljub temu, da je plavanje individualni šport pa na treningih potrebuješ ekipo, soplavalce in trenerje, ki poskrbijo, da je izvedba treninga na najvišjem nivoju. Los Angeles 2028 je nov cilj, kjer želi Neža odigrati zelo pomembno vlogo.

Nenehna podpora

Ob koncu moramo seveda še izpostaviti požrtvovalnost njene mame in babice in dedka, ki so se trudili Neži omogočiti vse kar je potrebovala za izvajanje treninga, tekem in priprav. Prav tako je lahko vedno računala na stalno podporo v klubu ter njenem trenerju (Tomaž Torkar), ki je v šestnajstih (16) let znal prisluhniti, prilagoditi ter pravilno usmeriti vadbo za njen napredek in razvoj. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na trenerjev na suhem, ki so skrbeli za moč na suhem, športne psihologov, ki so ji pomagali ob težkih trenutkih, zdravnikove, ki so skrbeli za prehrano in zdravje, da je lahko nemoteno izvajala treninge in priprave. Zelo pomemben del pa so odigrali tudi fizioterapevti, maserji, kineziologi,…